Vstopamo v novo ledeno dobo?
Kaj pravi znanost...
Sodeč po ledenih vzorcih z Antarktike so obdobje zadnjih 400.000 let zaznamovale ledene dobe dolžine približno 100.000 let. Ledene dobe so prekinjale medledena obdobja – kratka in topla obdobja s tipično dolžino 11.500 let. Slika 1 kaže temperaturno nihanje na Antarktiki v obdobju opisanih ciklov. Ker trenutno medledeno obdobje, holocen, traja že okoli 12.000 let, nekateri trdijo, da je nova ledena doba pred vrati. Ali je ta trditev zares upravičena?
Slika 1. Odklon temperature glede na zadnjih 1000 let (zgoraj) in zračna koncentracija ogljikovega dioksida (spodaj) v notranjosti Antarktike v preteklih 800.000 letih. Časovna os teče od desne proti levi (sedanje obdobje holocena se nahaja skrajno levo). Črtkane črte prikazujejo povprečje skozi daljše časovno obdobje. Temperaturni potek razkriva da so bila toplejša, medledena obdobja, večinoma sorazmerno kratka, ledene dobe pa dolgotrajnejše. (vir: Lüthi in sod., 2008)
Da odgovorimo na zastavljeno vprašanje, moramo razumeti vzrok za prehod iz ledenih v medledena obdobja in obratno. Kaže, da je cikel odziv na spremembe v Zemljini orbiti in nagibu osi, kar vpliva na količino sončnega sevanja, ki ga poleti prejme severna polobla. Ko količina sončnega sevanja upade, se poletno taljenje ledu in snega upočasni in ledeni pokrov prične rasti. To privede do povečanega odboja sončnega sevanja v vesolje, kar okrepi trend ohlajanja. Sčasoma nastopi ledena doba, ki traja okoli 100.000 let.
Kakšni so pogoji danes? Spremembe tako v orbiti kot nagibu Zemljine osi res nakazujejo, da bi se morala Zemlja ohlajati. Vendar dva razloga govorita proti skorajšnjemu nastopu ledene dobe:
- Zemljina tirnica in nagib osi predstavljata šibka dejavnika in se časovno ne ujemata; trenutno njun zamik znaša okoli 10.000 let. Zaradi tega je njun skupni učinek verjetno premajhen, da bi sprožil novo ledeno dobo. Zadnje obdobje s podobnimi astronomskimi pogoji kot danes najdemo 430.000 let v preteklost. Takratno medledeno obdobje pa je trajalo okoli 30.000 let. Sedanje medledeno obdobje bi utegnilo tudi brez človekovega vpliva trajati še precej dlje (Hollan, 2000; Berger, 2002).
- Ogrevalni učinek CO2 in ostalih toplogrednih plinov je večji kot hladilni učinek naravnih dejavnikov. Brez vmešavanja človeka bi spremembe v Zemljini tirnici in nagibu, rahlo zmanjšanje Sončevega izseva po sredini 20. stoletja in spremenjena ognjeniška dejavnost povzročili šibko globalno ohlajanje (IPCC AR4). Kljub temu je temperatura zanesljivo v porastu.
Translation by Slovenian Meteorological Society, . View original English version.
Trditev skeptikov...