Podnebni skeptiki trdijo, da se je podnebje tudi v preteklosti, brez posredovanja človeka, močno spreminjalo. Odtod naj bi sledilo, da so tudi današnje spremembe lahko naravni pojav. Morda si lahko predstavljate Londončane, kako drsajo po zamrznjeni Temzi, ko so bile zime, predvsem na severni polobli, precej ostrejše. O začetku in koncu tega obdobja je mnogo različnih interpretacij, toda obdobje običajno imenujejo „mala ledena doba“ in je trajalo nekako od 16. do 19. stoletja.

Pomanjkljiva zgodovina

Če želimo razumeti malo ledeno dobo, moramo najprej ugotoviti, kaj jo je povzročilo. Znanstveniki so proučili več pomembnih sklopov dokazov o mali ledeni dobi, vključujoč aktivnost Sonca in vulkanov ter kroženje toplote v oceanih, torej bistvenih povzročiteljev naravnih sprememb podnebja.

Aktivnost Sonca lahko ocenimo posredno s pomočjo procesov, za katere vemo, da so odvisni od Sončeve aktivnosti. Eden od teh je nastajanje radioaktivnega izotopa ogljika ¹⁴C (s 14 nevtroni in 12 protoni) v ozračju, ki ga rastline absorbirajo. Z merjenjem deleža ogljika ¹⁴C v drevesnih letnicah in drugih snoveh, za katere vemo, da so iz določenega obdobja, lahko ocenimo, kako aktivno je bilo Sonce v tistem času. Spodnji graf prikazuje Sončevo aktivnost v zadnjih tisoč letih.

Slika 1. Delež ogljikovega izotopa 14 kot kazalec Sončeve aktivnosti od 9. stoletja dalje. S turkiznim pasom je označeno približno trajanje male ledene dobe.

Podatki o ¹⁴C, uporabljeni v tem grafu, segajo zgolj do leta 1950. Spodnji graf kaže popolnejšo sliko, da je bila Sončeva aktivnost v zadnjih treh desetletjih stabilna, medtem ko se je temperatura dvigala.

Slika 2. Časovni potek odklona povprečne temperature na površju Zemlje (modro) in pravokotno vpadnega toka Sončevega sevanja (rdeče) v zadnjih desetletjih.

Medtem ko se nizke vrednosti Sončeve aktivnosti lepo skladajo z malo ledeno dobo, so seveda še drugi dejavniki, ki so lahko prispevali k podnebnim spremembam:

• V obdobju male ledene dobe je bila vulkanska aktivnost visoka. Iz sodobnih študij vulkanizma vemo, da imajo lahko vulkanski izbruhi močan hladilni učinek na podnebje, ki traja več let po izbruhu vulkana.
• Oceanski tekoči trak oziroma termohalina cirkulacija se je morda upočasnil zaradi velikih količin sveže vode, na primer iz grenlandskega ledenega pokrova, ki se je v predhodnem toplem obdobju (srednjeveško toplo obdobje) talil.
• Nenadno zmanjšanje prebivalstva, ki ga je povzročila kuga, je lahko imelo za posledico zmanjšanje kmetijstva in zaraščanje kmetijskih zemljišč.

Lahko izpeljemo kakšen zaključek?

V resnici ne moremo! Mala ledena doba ostaja za zdaj predmet špekulacij. Najverjetnejši dejavnik v tem obdobju je spremenljiv Sončev izsev, kombiniran z močnejšimi vulkanskimi aktivnostmi. Vemo, da se je od konca male ledene dobe do okoli 1950 Sončev izsev povečeval. Toda po drugi svetovni vojni se je Sončev izsev počasi umiril, temperatura na Zemljini površini pa je še naprej naraščala.

Argument podnebnih skeptikov, da je sedanje segrevanje nadaljevanje segrevanja po mali ledeni dobi, je malo verjeten. Ni ustreznih dokazov o vzrokih, niti povezavah med posameznimi naravnimi pojavi, ki so povzročili malo ledeno dobo, pa tudi ne, zakaj se je podnebje potem popravilo. Če gledamo malo ledeno dobo izolirano, lahko vzbudi dvom v teorijo podnebnih sprememb. Če pa jo obravnavamo skupaj z empiričnimi dokazi, modelskimi simulacijami in stoletju dolgem znanstvenem raziskovanju podnebja, okrevanje po mali ledeni dobi ni verjetna teorija, ki bi lahko pojasnila izmerjene podatke in hitrost globalnih sprememb.