Anekdote o različnih strukturah na grenlandskem ledenem pokrovu, ki so jih pod sabo pokopale snežne padavine, zavaja nekatere skeptike - ti verjamejo, da se ledeni pokrov Grenlandije debeli. Kot vedno, kadar želimo najti resnico, je najbolje slediti rezultatom znanstvenikov, ki raziskujejo določeno temo. V tem primeru masno bilanco grenlandskega ledenega pokrova.

Znanost potrjuje znatno tanjšanje ledenega pokrova Grenlandije (slika 1), ki se je drastično pospešilo po letu 2000.

Slika 1. Ocenjena sprememba masne bilance grenlandskega ledenega pokrova od leta 1950 dalje z uporabo treh različnih merilnih metod (Jiang in sod., 2010). Več o merilnih tehnikah masne bilance ledu najdete na tej povezavi.

Dokazi, pridobljeni z različnimi merilnimi tehnikami, ne potrjujejo le tanjšanja grenlandskega ledenega pokrova, temveč nas opozarjajo, da se to dogaja vedno hitreje (Velicogna, 2009). Nadaljnje meritve kažejo, da se je do pred kratkim ledeni pokrov tanjšal večinoma na jugu in jugozahodu, zdaj pa je tanjšanje opazno tudi na severozahodnem delu ledenega pokrova (Khan in sod., 2010)

Čeprav se je na višjih nadmorskih višinah pokrov nekoliko odebelil, so izgube ledu na nižjih nadmorskih višinah (Wouters in sod., 2008), na robu ledenega pokrova - kjer ledeniki nosijo led v ocean, veliko hitrejše in zato mnogo večje kot akumulacije ledu na sredini pokrova (Rignot in Kanagaratnam, 2006).

Na podlagi tega lahko zaključimo, da so izgube ledu na Grenlandiji obsežne. Omejene so na rob ledenega pokrova, kjer zelo hitro premikajoči se ledeniki nosijo v oceane veliko več ledu, kot se ga nabere na višjih nadmorskih višinah na sredini ledenega pokrova. Izčrpen opis mehanizmov tanjšanja ledenega pokrova najdete na tej povezavi.