V tridesetletnem obdobju do 70. let 20. stoletja so razpoložljive temperaturne meritve nakazovale trend ohlajanja. Posledično so nekateri znanstveniki domnevali, da bi se lahko trenutno medledeno obdobje hitro končalo in imelo za posledico novo ledeno dobo v naslednjih stoletjih. Ta ideja je  bila morda podkrepljena z vedenjem o smogu oziroma aerosolih, kot jim pravijo klimatologi, ki jih človek izpušča v ozračje in povzročajo ohlajanje. Ko se je podatkovni temperaturni niz dovolj povečal, je postalo jasno, da je bil trend ohlajanja najočitnejši na kopnem severne poloble in da je bila globalna temperatura pred letom 1970 dejansko dokaj stabilna.

V času, ko so nekateri znanstveniki domnevali, da se morda soočamo z naslednjo ledeno dobo, je še večje število znanstvenikov objavilo nasprotne izsledke (slika 1). V člankih so opisali, da bo kopičenje toplogrednih plinov, ki jih človek izpušča v ozračje, povzročilo veliko močnejše segrevanje – segrevanje, ki bo imelo precej večji vpliv na globalno temperaturo kot katerikoli drug naravni ali človeško povzročen »hladilni« dejavnik.

Do leta 1980 so napovedi o ledeni dobi zamrle, saj so dokazi v vse večjem številu objav, ki so svarile pred globalnim segrevanjem, prevladali. Na žalost je bil za mnoge majhen skupek napovedi o ledeni dobi bolj zanimiv kot tisti večji o globalnem segrevanju. Tu tiči razlog, da se številni še vedno spominjajo senzacionalističnih zgodb o ledeni dobi.

Slika 1. Razvrstitev 68 znanstvenih študij v obdobju 1965-1979 glede na "napoved" bodočega podnebja (modra - ohlajanje, rumena - brez stališča, rdeča - ogrevanje) (vir podatkov: Peterson in sod., 2008)

Dejstvo je, da je okoli leta 1970 šestkrat toliko znanstvenikov napovedovalo ogrevanje kot tistih, ki so napovedali ohlajanje. Danes, ko imamo na voljo dodatnih več kot trideset let meritev, so znanstveniki dosegli jasno soglasje: 97 % aktivnih klimatologov se strinja, da globalno segrevanje povzroča človeštvo.